Počasi sem že čisto “na psu”, kar se tiče mojega zdravja. Še posebej mojega kašlja. Znoriš ej! Neprestano kašljam. Se mi počasi že dozdeva, da ko hodim po mestu že z prsti kažeji name in kričijo: “Glej, to je ta ko skoz kašla! Ha ha ha ha.. Lej, spet kašla! Ha ha ha ha..” Sej veste kakšno je Velenje. Svašta!
Uglavnem kašljanje ja, ne morem se ga “otresti”, kar naprej me žgečka v grlu, se mi nabira “cmok”, če se lahko tako izrazim, pa ne mislim na tisti cmok v grlu ko imaš tremo recimo. No, nekaj proti mojemu neznosnemu kašlju sem si sicer že nabavil in prav veselo špricam kot nam vsem znani Gojc v reklami za Angal S. Ampak mislim, da to ni ravno dovolj in srčno upam, da jutri delajo lekarne, da si še nabavim kakšen sirup..!? Držmo pesti! Če ne, bomo pač morali v ponedeljek odpeketati k našim prekomerno usposobljenim in predanim zdravnikom po kakšen nasvet in upali, da ne dobimo kakšen antibiotik, ker se mi dozdeva, da zadnje čase samo še te delijo. Me prav zanima kaj bo z antibiotiki čez dve generaciji..!? Katastrofa (najverjetneje). Totalni imuni.
No, da pa ne bo ta post tako črno obarvan, sem pred nekaj trenutki našel med mojimi slikami tole fotografijo, ki mi je vlila malce upanja in topline, da pa na trenutke še posije sonček. Pač tu pa tam no. Slikca je nastala v ČrniGori na naši terasi, kjer je bilo bolj kot ne vse skurjeno, samo še ta list trave se je krepko upiral vročini in žgočemu soncu.
Seveda pa k temu spada tudi obvezna glasbena spremljava:
P. Diddy ft. Mase – Can’t nobody hold me down
