Banja Luka #002..

Pa mi je le uspelo. Obdelal sem še nekaj fotk iz našega izleta v Banja Luko. Slike se nanašajo na 2. dan v Banja Luki, ko smo “prosto po Prešernu” šetali po centru Banja Luke.
Banja Luka sama po sebi ni nič kaj posebnega (vsaj tisto kar smo videli), arhitekturno je zelo mešana med novo in staro gradnjo ter nedokončano gradnjo. Kot recimo naš hotel, za katerim je nekakšna garažna hiša oz. prizidava ali nekaj podobnega, ki je že v takem nedokončanem stanju baje 15-20 let. Mesto je kar lepo urejeno in čisto, kateremu kar nekaj naših mest niti do kolen ne seže (spet: vsaj tisto kar smo videli).
Je pa v Banja Luki ena zelo velika posebnost, še posebej za samske moške: ženske. Amapk na žalost nas velika večina ve kako je do tega prišlo – vojne.

Sigma 10-20mm..

Pa sem ga le dočakal. Objektiv namreč. Oziroma enkrat sem ga že dobil, samo ga nisem dobil. Namreč bil je Sigma 10-20, samo za Canona, tko da sem ga nazaj poslal, pa jih kregal pa take fore. No uglavnem, po več kot treh tednih čakanja sem ga le dobil. In prva fotka je nastala na delovnem mestu – v biroju. Tako da lahko sedaj vsi vidite kje jaz preživljam večino svojega časa.
Slikca sama po sebi najboljša, ker je bila izbrana avtomatika. Ampak za 1. fotko bo kar vredu.

Banja Luka #001..

Evo, pa smo se veseli in zdravi vrnili iz Banje Luke. No, eni malo manj zdravi, saj veste kako vplivata alko in mraz na naš organizem..!? Hec.

No, kot že rečeno, smo se na izlet odpravili z stranko SMS (Stranka Mladih Slovenije), katere sem tudi jaz član. Bilo je malce razočarajoče, glede na to da so nam odpadli kar trije izleti/ogledi. Za začetek nam je že kar prvi dan odpadel ogled skupščine ter nekaj znamenitosti (zgradb) v samem centru mesta. Je bil nekakšen praznik in je bilo vse zaprto. Škoda.
Naslednji dan sicer ni bilo nobenega ogleda, bil je le izlet v Banjo Laktaše, kjer imajo bazen z termalno vodo, baje zelo zdravilno, da se je priporočljivo kopati le 30-45 minut. In glede na kapaciteto kakršno lahko ta bazen sprejme – 25 ljudi, sem se odločil da se tega ne udeležim. Tako je sledilo celodnevno sprehajanje po mestu.
In zadnji dan, za katerega je bil napovedan ogled mesta Bihać ter kasneje Plitvičkih jezer, je prav tako prišlo do [cenzura]. Plitvičke zaradi blata ter snega, ki je zapadel dan oz. dva prej in posledično tudi Bihać. Namesto tega je sledil ogled reke Krupe ter njen izvir in Manastir sv. Ilije. Kar bi se pa lahko tudi dosti bolje izteklo, če bi le imeli malo boljšo lokalno vodičko, ki po domače povedano ni imela pojma kaj gledamo in o čem mora govoriti.
Za konec pa še seveda najslajše. Vodiči pametni kot znajo biti hočejo na vsak način z glavo skozi zid. Očitno so preveč dobesedno vzeli pregovor: “Samo ekser nemože glavom kroz zid..!”. Čez mejni prehod Gradiška sem se peljal cca 10x, in sem vsakič čakal vsaj eno uro za izstop iz BIH oz. Republike Srbske. In bolj kot smo vodički razlagali, da gremo raje na Prijedor ter mejni prehod Hrvatska Dubica (po tej poti smo tudi prišli), bolj je ona silila da gremo na Gradiško. Izgovor pa je bil, da je na Hrvatsko Dubico eno uro več vožnje. In tako smo se odpravili na mejni prehod Gradiška, kjer smo čakali več kot dve uri. Znoriš. Edina dobra stvar, ki se je zgodila v tem dnevu je bila ta, da je nekdo na avtobusu poznal policaja na slovenski meji (SLO-HR), da nas je spravil naprej mimo nekega bulgarskega avtobusa, za katerim bi sigurno čakali še kakšno urco. Svaka mu čast!

Sedaj pa na slike, ker se mi zdi da sem se malce preveč razgovoril..!? Uglavnem, prvi dan oz. prvo jutro našega izleta smo si ogledali Nacionalni park KOZARA. Kaj dosti vam sicer ne morem povedati, ker sem bolj slikal naokoli, kot pa da bi poslušal gospoda, ki nam je razlagal zgodovino Kozare, ter potek vojn, ki so se dogajale tukaj ter okoli Kozare. Vam pa iskreno priporočam ogled tega parka. Lako se odločite za nastanitev v hotelu ali pa v bungalovih. Imajo, vsaj zgleda tako, lepo urejene pohodniške poti, kolesarske steze, za zimski čas pa imajo še povrh vsega smučišče. Sicer kako veliko je, je pa že drugo vprašanje. Je pa resnično zelo lepo ter priporočljivo pogledati to zadevo.

No, da pa res ne bom preveč “govoril” pa gremo na prvi set slikic, ki so nastale na Kozari. Kaj več pa še v naslenjih postih.

vikend paket..

Evo, pa je leto naokoli in spet je na vrsti sindikalni izlet, strokovno-zabavna ekskurzija, … (poimenujte kakor želite) uglavnem, gremo v Banja Luko za čez vikend z stranko SMS.

Kaj dosti ne bom napisal, le to, da se veselim da bom lahko (vsaj plan je tak) kaj poslikal. Čeprav ne bom imel novega objektiva s sabo (Sigma 10-20 za Nikona), ki sem ga danes že dobil, ampak ga nisem dobil..!? Čakal sem 14 dni nanj, potem mi pa pošljejo Sigma 10-20 za Canona..! Znoriš ej..! (!”#$). Pa drugič oz. čez eno leto.

Tako, do ponedeljka me uglavnem ne bo, do takrat pa vas prepuščam naslednji glasbeni spremljavi:

Mitar Miric – Banjaluko, sejo mila

športne fotografije..

Ta post ne bo oz. ni namenjen objavi mojih fotografij, ampak je namenjen povpraševanju oz. prošnji za takšne fotografije – športne. In sicer, prijatelj je odprl šprtno trgovino in ima namen na stene “prpopat” nekaj športnih fotografij. Prosil je mene, če jih imam kaj “na zalogi” pa sem ga moral razočarati, pač še nisem tako globoko v tem “poslu” da bi jih imel. Lahko bi tudi rekel da nisem še imel toliko priložnosti za takšne evente.

Uglavnem, potrebuje fotografije visokih resolucij, ker bi si natisnil slike oz. plakate v velikosti cca 40×30 cm, ter po možnosti črnobele. Tukaj je pa nekaj primerov:

1. Primer 1
2. Primer 2
3. Primer 3
4. Primer 4

Vsake imformacije boma oba zelo hvaležna ter vesela.