Danes zjutraj se mi je zgodilo nekaj smešnega, zanimivega ter predvsem poučnega. Namreč zjutraj se zbudim (zgodaj), zunaj lepo sije sonček, brez oblačka, toplo zunaj, … Uglavnem prav prijetno je bilo.. Ustavrjeno za sprehod okoli jezera in en manjši “foto sesion”.. Lepo nekaj malega pojem, spijem kavico in ves navdušen odpravim na Velenjsko jezero.. Pridem na jezero, parkiram, vidim da se naši nogometaši pripravljajo na trening, kar pomeni še en dodaten “motiv” za fotkanje.. Se na hitro odpravim proti potki, ki poteka okoli jezera, zamenjam objektiv, ki je bil nameščen na fotoaparatu za zoom objektiv in veselo začnem “škljocat”.. Naredim cca. 30 fotografij, pridem do mesta kjer se da z širokokotnim objektivom lepo pofokati celotno jezero.. Hitro menjam, da ulovim sončne žarke, ki so prav lepo padali na gladino jezera, pošklocam cca 5 fotografij in sedaj je že čas da pogledam kaj sem ujel v objektiv.. Pritisnem gumb za pregledovanje fotografij in kaj se izpiše na ekrančku..? Tako je: NO MEMORY CARD..!!!
Prva misel ki mi je prišla na pamet: Teh 30 fotografij bom požrl.. Začnem iskat po torbici drugo kartico.. Iščem, iščem in nič ne najdem.. Koliko kletvic sem spustil na plano raje ne bom omenjal.. Jezen na sebe kot nevem kaj, se odpravim proti avtu in domol.. In tako sem danes na tak prečudovit dan ostal brez fotografij.. Ko sem prispel, sem poiskal kartice. jih poformatiral in lepo zložil v torbico.. Na koncu sem naredil še tole fotografijo (vsaj nekaj), kar iz balkona, saj mi ni bilo več do sprehajanja in potikanja po naravi..
In nauk te zgodbe oz. dogodivščine je:
“Nikoli ni prevč spominskih kartic..!”
