Banja Luka #001..

Evo, pa smo se veseli in zdravi vrnili iz Banje Luke. No, eni malo manj zdravi, saj veste kako vplivata alko in mraz na naš organizem..!? Hec.

No, kot že rečeno, smo se na izlet odpravili z stranko SMS (Stranka Mladih Slovenije), katere sem tudi jaz član. Bilo je malce razočarajoče, glede na to da so nam odpadli kar trije izleti/ogledi. Za začetek nam je že kar prvi dan odpadel ogled skupščine ter nekaj znamenitosti (zgradb) v samem centru mesta. Je bil nekakšen praznik in je bilo vse zaprto. Škoda.
Naslednji dan sicer ni bilo nobenega ogleda, bil je le izlet v Banjo Laktaše, kjer imajo bazen z termalno vodo, baje zelo zdravilno, da se je priporočljivo kopati le 30-45 minut. In glede na kapaciteto kakršno lahko ta bazen sprejme – 25 ljudi, sem se odločil da se tega ne udeležim. Tako je sledilo celodnevno sprehajanje po mestu.
In zadnji dan, za katerega je bil napovedan ogled mesta Bihać ter kasneje Plitvičkih jezer, je prav tako prišlo do [cenzura]. Plitvičke zaradi blata ter snega, ki je zapadel dan oz. dva prej in posledično tudi Bihać. Namesto tega je sledil ogled reke Krupe ter njen izvir in Manastir sv. Ilije. Kar bi se pa lahko tudi dosti bolje izteklo, če bi le imeli malo boljšo lokalno vodičko, ki po domače povedano ni imela pojma kaj gledamo in o čem mora govoriti.
Za konec pa še seveda najslajše. Vodiči pametni kot znajo biti hočejo na vsak način z glavo skozi zid. Očitno so preveč dobesedno vzeli pregovor: “Samo ekser nemože glavom kroz zid..!”. Čez mejni prehod Gradiška sem se peljal cca 10x, in sem vsakič čakal vsaj eno uro za izstop iz BIH oz. Republike Srbske. In bolj kot smo vodički razlagali, da gremo raje na Prijedor ter mejni prehod Hrvatska Dubica (po tej poti smo tudi prišli), bolj je ona silila da gremo na Gradiško. Izgovor pa je bil, da je na Hrvatsko Dubico eno uro več vožnje. In tako smo se odpravili na mejni prehod Gradiška, kjer smo čakali več kot dve uri. Znoriš. Edina dobra stvar, ki se je zgodila v tem dnevu je bila ta, da je nekdo na avtobusu poznal policaja na slovenski meji (SLO-HR), da nas je spravil naprej mimo nekega bulgarskega avtobusa, za katerim bi sigurno čakali še kakšno urco. Svaka mu čast!

Sedaj pa na slike, ker se mi zdi da sem se malce preveč razgovoril..!? Uglavnem, prvi dan oz. prvo jutro našega izleta smo si ogledali Nacionalni park KOZARA. Kaj dosti vam sicer ne morem povedati, ker sem bolj slikal naokoli, kot pa da bi poslušal gospoda, ki nam je razlagal zgodovino Kozare, ter potek vojn, ki so se dogajale tukaj ter okoli Kozare. Vam pa iskreno priporočam ogled tega parka. Lako se odločite za nastanitev v hotelu ali pa v bungalovih. Imajo, vsaj zgleda tako, lepo urejene pohodniške poti, kolesarske steze, za zimski čas pa imajo še povrh vsega smučišče. Sicer kako veliko je, je pa že drugo vprašanje. Je pa resnično zelo lepo ter priporočljivo pogledati to zadevo.

No, da pa res ne bom preveč “govoril” pa gremo na prvi set slikic, ki so nastale na Kozari. Kaj več pa še v naslenjih postih.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s